Prednosti uporabe vode iz pipe za okolje
Ljudje postajajo vse bolj občutljivi na teme povezane z onesnaženjem okolja, vsi si želimo, da bi se zmanjšala količina odpadkov. Prav to je bil eden glavnih razlogov, da so se marsikaere šole ali druge ustanove odločile, da bodo ob obrokih in v odmorih ponujale le vodo iz pipe in umaknile plastenke iz stavb.
Plastika in okolje
Plastika je največja onesnaževalka planeta.
Izraz plastika se uporablja za vrsto materialov sestavljenih iz polimetov, makromolekul, ki jih lahko pridobimo iz naftnih derivatov (etilen ali benzen) ali iz drugih virov.
Proizvodni cikel plastike izgleda tako:
nafta → monomeri → polimeri → plastični materiali → končni izdelki
Obstajajo različne vrste plastike, npr. termoplastika in termosetni polimeri:
- Termoplastični polimeri (imajo "plastične" lastnosti) so tisti, ki se, če jih segrevamo, zmehčajo ali postanejo tekoči. To so npr. najlon (poliamid) ali PVC (polivinil klorid), z ohlajanjem pa se spet strdijo.
- Termosetni polimeri (ali smole) pa se ob segrevanju ali ob prisotnosti določenih substanc, spremenijo v trdo, netopno snov. Tak je npr. poliuretan (PU).
Plastika se je tako silovito razširila po vsem svetu, ker je, kot material, zaradi nekaterih značilnosti, izjemna. Je upogljiva, lahka, higienska, ima odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Vendar e veliko let opažamo negativne učinke plastike na okolje, predvsem zato, ker je nimamo kam skladiščiti, saj potrebuje več kot 400 let, da se razgradi.
Po podatkih študije, objavljene v Science Advances, ki jo je nagradila Royal Statistical Society, je bilo do 2015 proizvedenih 8.3 milijarde ton plastike in od tega je kar 6.3 milijarde postalo odpadek. Le 9% od teh 6.3 milijard ton je bilo recikliranih, večji delež - 79% - je na deponijah ali pa je končal v okolju kot smeti. Če bomo nadeljevali s tem tempom, bomo do 2050 imeli na deponijah 12 milijard ton plastike.
Cena za človeške skupnosti in ekosisteme je ogromna. Ocenjuje se, da je strošek plastičnega onesnaževanja v oceanih milijard dolarjev letno. Najbolj so prizadete morske živali, veliko se jih zaplete v zapuščene ribiške mreže, nekatere vrste jedo plastične vrečke ali ostalo plastiko, ki je za živali privlačna. Razni zapleti se skoraj vedno končajo s smrtjo. Izredno nevarno sta tudi mikroplastika in nanoplastika, ki prehaja v telo in organe. Ugotovili so npr., da imajo ribe zaaradi tega nevrološke motnje. Poleg tega se veliki kupi odpadkov na morju združujejo v otoke, ki poleg tega, da zavzemajo prostor, tudi senčijo in spreminjajo pogoje v morju.
Resne težave se pojavljajo tudi v trgovini z morskimi izdelki in v turizmu. Na veliko obalah sveta je toliko plastike, da je potrebno stalno pobirati odpadke. Primer iz našega morja je opisan v poglavju Zmanjšanje plastenk in zaščita pred odpadki.
