Okoljski učinek vode iz plastenk
Voda iz plastenk ima visok negativen okoljski učinek zaradi proizvodnje plastenk, njihovega transporta in na koncu odlaganja. Npr. za proizvodnjo 1 kg polietilen tereftalata (PET), iz katerega se proizvede 25 plastenk po 1,5 litra; je potrebno več kot 17 litrov vode in 2 kg nafte. Potrebno je upoštevati tudi količino energije, ki se porabi za njihovo proizvodnjo.
Preberite si kako izgleda življenjski cikel plastenke.
Vir: Pixabay
PET je značilen predstavnik plastike za izdelavo pijač za plastenke. Uporablja se še za: sonde, očala, tkanine in kot prekrivne folije za hrano.
Ena plastenka prostornine 1,5 tehta 35 g, torej iz 1 kg PET izdelajo 30 plastenk. Kot rečeno, porabi se še 17,5 l vode, paradoksano: za transport 45 litrov vode se jih porabi skoraj polovica. Pri pakiranju vode strošek pakiranja znaša 60%, cena vode za komaj 1% celotne izdelave.
Vsako leto se izdela 1,7 milijona plastenk. Da bi jih kasneje reciklirali se pogosto ne izplača, saj je vhodni material zelo poceni. Veliko teh plastenk konča v sežigalnicah, od koder se v atmosfero sprostijo velike količine dioksina, klorovodikove kisline in težkih kovin, vsaj ena tretjina materiala, ki ostane, pa je odpeljana na deponije.
Nismo še niti omenili plastenk, ki so bile odvržene v naravo; te bodo za razgradnjo potrebovale milijone let. Isto velja za te, ki pa so jih odvrgli v morje, s tem, da povzročajo veliko škodo morskim živim bitjem. .
Vidik, ki ga moramo tudi nujno upoštevati, je transport. Primer iz Italije kaže, da kar 80% transporta s plastenkami poteka po cesti. Samo pri transportu vode sodeluje 300.000 tovornjakov. Povprečna razdalja je 1000 km in povprečna poraba je 1 l dieselskega goriva na 3 km, skupne emisije v okolje pa znašajo 265,000 ton ogljikovega dioksida.
V prispevku What Is the Carbon Footprint of a Plastic Bottle? lahko preberete, da k ogljičnem odtisu plastenke največ prispeva proizvodnja plastičnih peletov za plastenke. Zato bi recikliranje plastenk znatno zmanjšalo izpust ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov za 30 - 70 odstotkov. Vendar, kot zgoraj navedeno, je izdelava peletov cenejša od reciklaže. V primeru daljših poti skoraj 30 odstotkov ogljičnega odtisa predstavlja transport plastičnih peletov do izdelovalca.
Poglejte si pot plastenke, ki je reciklirana.
Poleg vsega naštetega, so zadnje študije pokazale, da so nekatere nevarnosti neločljivo povezane s PET:
- Ponovna uporaba PET, bodisi za pogrevanje hrane ali shranjevanje pijače se toplo odsvetuje, saj zadnje študije kažejo, da snovi iz plastike prehajajo v hrano ali pijačo. NIJZ. Iz PET se namreč sprošča antimonij, ki je znotraj dovoljenih meja pri sobni temperaturi. Če pa se temperatura okolja zviša ali je voda v njih shranjena dlje časa, se njegova vsebnost poveča. Če vas o temi zanima več, si preberite na ti povezavi NIJZ.
- PET vsebuje ftalate, snovi, ki naredijo plastiko bolj gibljivo in v splošnem naj bi bil neškodljiv. Študija iz Johanna Wolfgang Goethe University v Frankfurtu, objavljena 2009, ki se je navezovala na prejšnje študije je razkrila, da ftalati iz PET plastenk delujejo kot hormonski motilci.
